Po 40. letu starosti se nam lahko kar iznenada zgodi, da ne najdemo več primerne bralne razdalje. Opazimo namreč, da je bližinsko delo postalo precej neprijetno, morda celo neznosno. Pri takšnem delu na primer opazimo precej motno sliko, ki se je nikakor ne zmore dovolj izostriti. Zaradi naprezanja pa se seveda lahko pojavijo občutki utrujenosti, prav tako glavobol. V tem primeru je govora o stanju, ki mu rečemo kar starostna slabovidnost.
Sicer pa je starostna slabovidnost ali presbiopija povsem normalni fiziološki pojav. Zanj je značilno zmanjšano prilagajanje, posledično bližinske slike precej težko dovolj učinkovito izostrimo. Naša očesna leča čez leta postaja vse debelejša, manj elastična pa tudi bolj trda. To nastaja zlasti zaradi nabiranja ter spremembe beljakovin v očesni leči. Z leti obenem pričnejo pešati še mišice, ki so odgovorne za prilagajanje leče na različne razdalje.
Da bi lahko dosegli bolj ostro sliko, je treba najprej dovolj dobro poskrbeti za ojačanje bralne svetlobe. Prav tako poskrbimo za večji tisk in oddaljevanje čtiva. Ko naše roke postanejo prekratke, je zagotovo prišel čas za optični pripomoček. To so lahko očala ali pa kontaktne leče.
Na kakšen način lahko zdravimo starostno slabovidnost?
Ali lahko ozdravimo starostno slabovidnost ali presbiopijo?
Seveda se starostna slabovidnost lahko ‘zdravi’ na več različnih načinov. Eden med njimi so denimo bralna očala. To so najbolj pogost pa tudi daleč najbolj preprost način za odpravljanje težav, ki so povezane z omenjenim pojavom.
Starostna slabovidnost se lahko ‘zdravi’ z bralnimi očali, s katerimi lahko dovolj dobro vidimo na tako imenovani bralni razdalji; to je od 35 do 50 centimetrov od naših oči.
S pomočjo bralnih očal namreč lahko dovolj dobro vidimo na tako imenovani bralni razdalji; to je od 35 do 50 centimetrov od naših oči. Z njimi pa skorajda zagotovo ne bomo zmogli dovolj dobro videti na nekoliko bolj oddaljenem računalniškem zaslonu.
