Depresija je pogosto označena kot bolezen, ki spada v skupino motenj v razpoloženju. Če se vam slabo razpoloženje ne izboljša v roku dveh tednov, lahko pričnete razmišljati o tem, da morda prehajate v fazo blage depresije.
Depresija je lahko notranja ali endogena ali pa eksogena ali reaktivna. Vzroke za prvi tip je možno odkriti težje, ker so skriti v nas samih. To vrsto povzroča kemično neravnovesje v možganih, ki je lahko pridobljeno skozi življenje ali pa prirojeno. Običajno se ta vrsta depresije zdravi s pomočjo antidepresivov.
Po drugi strani pa eksogeno depresijo lahko povzročajo prevelike obremenitve ali dolgotrajni stres, travma ali hujši življenjski dogodki. Potek depresije je navadno podoben, in to ne glede na to, kako je bolezen nastala.
Če se vaše slabo razpoloženje ne izboljša v obdobju dveh tednov, je morda čas, da razmislite o možnosti, da prehajate v fazo blage depresije.
Delitev depresije na blago, zmerno in hudo
Depresija se lahko deli tudi na blago, zmerno in hudo. Če se bolnik ne zdravi, se njegovo stanje lahko precej poslabša in depresivna stanja se samo še stopnjujejo. Posledica takšnega stanja je lahko popolno zanemarjanje samega sebe pa tudi drugih. Čeprav se je melanholija nekoč enačila z depresijo, pa jo dandanes označujejo kot precej lažjo obliko duševne stiske v primerjavo z depresijo.
Tipični simptomi depresije so slabo razpoloženje, izguba zanimanja za reči, v katerih je prizadeta oseba zelo uživala, utrujenost. Pri osebah, ki trpijo za tem stanjem, se pogosto pojavijo tudi motnje spanca, sprememba telesne teže, sprememba v apetitu. Depresivno stanje se navadno najbolj intenzivno kaže v jutranjem času.
Razlika med slabim razpoloženjem in depresijo
Verjetno tudi vi kdaj slabemu razpoloženju rečete kar depresija. To se posebej pogosto dogaja v jesenskem ali v zimskem času. Kljub temu gre torej v tem primeru večinoma zgolj za nihanje razpoloženja, ki se prej ko slej stabilizira. Čeprav je slabo razpoloženje sila neprijetno, se ga ni treba bati. Gre namreč za naravni del psihe povsem zdravega človeka.
Če pa imate občutek, da slabo razpoloženje res traja preveč dolgo, so to lahko prvi znaki oziroma simptomi depresije. Na tej stopnji se je pametno pogovoriti s terapevtom. Skozi pogovor lahko izveste, ali je vaša depresija klinična.
Kako veste, ali ste depresivni?
Zanesljivo diagnozo, ali vas spremlja depresija, lahko postavi samo strokovnjak, in sicer s pomočjo psiholoških testov. Obrnete se lahko na kliničnega psihologa ali psihiatra.
Pri depresiji so nejasne bolečine pogosto glavni simptomi. Ti simptomi vključujejo kronične bolečine v sklepih, bolečine v okončinah, bolečine v hrbtu, težave s prebavili, utrujenost, motnje spanja, spremembe psihomotorične aktivnosti in spremembe apetita.
Anatomski plakati so lahko izvrstni vir hitrih referenc za zdravstvene delavce, ker se osredotočajo tudi na določene tematike, na primer živčni sistem ali človeška čustva, ko zdravijo ali določajo diagnozo.
